Sled zimskega neba
Vsak dan daješ sebe
darežljivo
in brez upa
da je v tem korist
Da te bodo vzljubili
otožni vrtovi
studenci iz hladne teme
Cvetiš v cvet
ki ovene
da bi se znova rodil
V ničemer ne najdeš
drugega smotra
izročen
in molčeč
kot pravkar umrli
gospodujoč svoji volji
kot tisoče sonc
Vsak dan daješ sebe
v uboštvo
v ogolelih vejah
sled zimskega neba
Cvetiš v cvet
ki ovene
da bi se znova rodil
Živi,
samo nemo tiho živi.
In ne se pustiti motiti
Zelo lepa pesem :)
Lp
Andreja
Vsak dan daješ sebe
v uboštvo
... vsak dan imamo možnost, da je drugače ... Lep zapis,
Stojan
Stojan, zdravo!
Vse daje sebe in resnično izobilje se daje v uboštvo. Hvala tistim, ki se razdajajo.
Smisel je skrit in tudi, ko se razkrije, potrebuješ neko vero. Potrebuješ tiste, ki kažejo kaj vse je mogoče iz samoodpovedi.
Lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 06. 10. 2021 ob 00:37
- Prebrano 421 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 183.13
- Število ocen: 8