RANOJUTARNJA

 

Polubudnog
u rana jutra zalud pitam
je li daleko je li blizu
sjenka  što se
neočekivano sreće
u perspektivi ulice
Uzalud ga pitah
kako zagrljeni
u krvotoku prema sjeveru
preradosno pulsiraju
i najavljujem da ne želim
kao on ostati pust
i zaljuljan ocean vremena
(u crnobijeloj zidnoj slici
okamenjen
kad prođu dani)
Polubudnog
u rano jutro
ne pitam više
pa zakorači i mahne mu
druga mogućnost u meni
raspršivši drhtaj sna
u mirnim krošnjama
niz bulevar
navije vrijeme na istoku
navije sat na zapadu

 

mirkopopovic

Ana Porenta

urednica

Poslano:
11. 10. 2021 ob 20:42

Polbudnost in otrplost sta si zelo podobni in zato je imenitno, da sogovornik s črno bele slike dobi še eno priložnost ... čestitke,

lp, Ana

Zastavica

mirkopopovic

Poslano:
11. 10. 2021 ob 21:38

Hvala, Ana.

Lijep pozdrav,

Mirko

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

mirkopopovic
Napisal/a: mirkopopovic

Pesmi

  • 05. 10. 2021 ob 11:53
  • Prebrano 303 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 141.76
  • Število ocen: 5

Zastavica