Začela ljubezen se v temni je jami.
Brez kančka svetlobe, oči so zaprte.
Občutek, nikoli bile res odprte.
Napolnila jamo je močna tesnoba.
Strah pred temo, naselil je telo.
Vprašanje, ali sploh kdaj bolje bo.
Naenkrat poboža naju topla svetloba.
Se ustrašiva, umakneva se v temo.
Obstaneva, preučujeva, sonce pojmujeva.
Oh, saj ni res. Oh, morda pa,
sva končno izhod iz teme našla.
Počasi, v objemu, najdeva izhod.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sama svoja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!