Vse je sen
sreča spečih
razpršenih pen
v iskrenju sonca
Ne zbudijo se
bežeči dnevi
ki se kot ljubimci
sanjajo
Slovesa
na peronih časa
mesta
ki te mimoidejo
Ognji
z vrtov ob progi
ki pelje v tujino
drobeč snov bolečine
Ne zbudijo se
mestna vrata
ko se vračaš
nekdo drug
ko se vračaš
nekdo drug
Naša bivša življenja in naša današnja, pa jutrišnja ...
lp
Ne zbudijo se
mestna vrata
ko se vračaš
nekdo drug
..., le da bodo mestna vrata ostala ...
Miko, lep dan,
Stojan
Kot v snu vse beži, bežijo ceste, vlaki, drevoredi, oplazi te jesen vrtov, z gorečo vrtnico v sredi
Lp, li
Zdravo, Stojan. Lep dan želim.
m
...
ko se vračaš
nekdo drug.
...
To mi je dalo misliti: ko odideš si ena podoba, ko se vračaš, pa čisto druga.
LpM
Zdravo, Maki!
Subjektivnost je dinamična in po mojem tudi magična.
Občutek, da je del tebe ostal nekje je realen, čeprav ni logičen. Resničnost, kaj je v nestalnem, v svetu premen in preobrazbe.
Hvala za odziv.
Lp, m
Ognji
z vrtov ob progi
ki pelje v tujino
drobeč snov bolečine
Pozdravljen, Svit!
Tem, ki dosti potujejo ali so dolgo živeli drugje, se zgodi, da kdaj ne vedo v katerem mestu so. Vse je sen, še tako objektiven.
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!