tam kjer raste češnja

 
je odvržen duh cvetov
so suhe peške
in roj čebel ki išče med
med prašnatimi lati
davnega socvetja
 
poredko zaidem tja
 
a kadar pridem
tam najdem vse
da se zaniham v poletje
da nisem to kar sem
ko me jesen odnaša stran
 
danes sem bila
 
češnja odmetava liste
pisano pokriva tla
sedla sem in spodvila noge
obudila sem glas ptice
da je kot nekoč zažvrgolela
in so prišli
škrati vile in zavrženi kovanci
 
a je ptica kot nekoč sredi pesmi umolknila
zaprla je široka krila
in dež je padel skozi skoraj golo krošnjo name
 
 

li

miko

miko

Poslano:
30. 09. 2021 ob 06:39

Lepo!

Lp, m

Zastavica

Ana Porenta

Ana Porenta

urednica

Poslano:
16. 10. 2021 ob 20:25

Lepo ujeto podobje in sozvanjanje zunanjega z notranjim, zmoti me le zaznamovan besedni red v verzu:

spodvila noge sem in sedla


Lp, Ana

Zastavica

li

li

Poslano:
16. 10. 2021 ob 20:45

Popravila sem, upam, da je bolje


lp, li

Zastavica

Ana Porenta

Ana Porenta

urednica

Poslano:
16. 10. 2021 ob 20:47

Super, čestitke,

lp, Ana

Zastavica

li

li

Poslano:
16. 10. 2021 ob 20:48

Hvala


lp

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

li
Napisal/a: li

Pesmi

  • 29. 09. 2021 ob 20:12
  • Prebrano 349 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 118.39
  • Število ocen: 6

Zastavica