V ustih zemlja.
Kadar je v njih nebo,
govorijo drugače -
ne kot spokornik, grešnik, prestrašen, pridigar,
takrat, ko prst zdrsne izmed čeljustnic,
zapojejo molk.
V njem se zavijajo beli črvi,
kot debelušne balerine plešejo v očesnih orbitah.
Nekje gode murn.
Nekomu je pomlad.
Pod njo je zmeraj enako.
Ker nisem boginja.
Čeprav mi tako rečeš.
Včasih.
Za hip verjamem.
Dokler ne poči struna na lutnji.
In zareže.
Ker nisem boginja.
Čeprav mi tako rečeš.
Pozdrav, Irena! Mislim, da te razumem. Včasih se nebo skrije in ostane le čas in propadljivost. Struna poči in zareže.
Lp, m
... struna poči...
Jaz mislim, da je občasno potrebno pokazati zobe.
LpM
Stojan
svit
miko
Maki
hvala za komentarje
želim vam ravno prav toplo jesen
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!