Ne ti meni o Orfeju

V ustih zemlja.
Kadar je v njih nebo,
govorijo drugače -
ne kot spokornik, grešnik, prestrašen, pridigar,
takrat, ko prst zdrsne izmed čeljustnic,
zapojejo molk.
V njem se zavijajo beli črvi,
kot debelušne balerine plešejo v očesnih orbitah.
Nekje gode murn.
Nekomu je pomlad.
Pod njo je zmeraj enako.
Ker nisem boginja.

Čeprav mi tako rečeš.

Včasih.

Za hip verjamem.

Dokler ne poči struna na lutnji.

In zareže.

 

pi - irena p.

Stojan Knez

Poslano:
27. 09. 2021 ob 08:10

Dokler ne poči struna na lutnji.

Irena, meni je ta zapis en tak lep preplet neskončnosti, s pridihom srednjega veka. (le zakaj se včasih tako radi spominjamo preteklosti)
Lep dan ti želim, Stojan

Zastavica

Svit

Poslano:
27. 09. 2021 ob 08:35

Ker nisem boginja.

Čeprav mi tako rečeš.

Zastavica

miko

Poslano:
27. 09. 2021 ob 10:31

Pozdrav, Irena! Mislim, da te razumem. Včasih se nebo skrije in ostane le čas in propadljivost. Struna poči in zareže.

Lp, m

Zastavica

MAKI

Poslano:
27. 09. 2021 ob 14:21

... struna poči... 

Jaz mislim, da je občasno potrebno pokazati zobe. 

LpM

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
28. 09. 2021 ob 16:53

Stojan

svit

miko

Maki

hvala za komentarje

želim vam ravno prav toplo jesen

lp

pi

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

pi - irena p.
Napisal/a: pi - irena p.

Pesmi

  • 27. 09. 2021 ob 08:01
  • Prebrano 452 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 237.62
  • Število ocen: 13

Zastavica