gangrenozni prsti
ko dopustiš stvarem
da so stvari
poženeš kvišku
iz korenin
iz sebe stopiš k njim
in je prag
in star copat
sled besed iz nočnih ur
položena na oltar
vse je
kot da ni zaman
čas
dogorel v zdaj
da noč se večna zdi
med roji mirujočih zvezd
gangrenozni prsti
matere
zmeraj nekako najdeš srž, ne da bi jo resnično ubesedil, skriješ jo med preplet, iz katerega se izlušči
lp
pi
Hvala, Irena! Tvoj vtis mi veliko pomeni.
Lp, m
Nikoli ni ful hudo, ves da je lahko samo na bolse!A stekas!!!!lp .g. miko
Videti stvari kot so, dopustiti jim, da so kar so je prvi korak do ozdravitve. V tem ni razcepa na dobro in slabo, lepo in grdo. Če smo kar govorimo, je vrednost kepe zlata in kepe blata enaka. In smrt je le del življenja, v sami sredi življenja.
Nekaj takega sem mislil, da so tudi bolni prsti matere lepi in vredni celo večje pozornosti od čudovitih zvezd.
Lp, m
In to ti je tudi uspelo; materini prsti so neprecenljivi, vsaj za večino ...
Lepo bodi, Stojan
Zatiskanje oči nikoli ne pomeni, da resnica ne obstaja.
Tako res, da zaboli.
Vse dobro "filia"
Zdravo, Stojan, hvala za branje.
Lp, m
Zdravo, filia. Želim vse dobro.
Lp, m
ko dopustiš stvarem
da so stvari
iz sebe stopiš k njim
Lepa pesem, ki me je nagovorila v širšem pomenu gangrenih prstov matere zemlje ...
Bodi lepo, Marija
Ja, tudi tako gre. Stvar dobi svoj status, ko preneha biti zgolj sredstvo izkoriščanja. Morda jo ravno s pesmijo povzdignemo v nekaj boljšega od predmeta volje.
Marija, hvala za odziv in lep pozdrav.
m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 25. 09. 2021 ob 02:24
- Prebrano 376 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 185.79
- Število ocen: 8