Podrast zadiha s prhlostjo vejevja,
pod suhim listjem joče mehek mah,
ki pije grenkost golega vejeva
in gleda sočnost spremenjeno v prah.
Med ves drobir poletja sever sune,
vrtinčijo se listi kot plesalke,
ko prelevijo volcje se in kune,
še veverice niso več rjavke.
Živalim kot zapredkom v beli vati,
ponudi belež varno zlitje v eno,
le človek skrit za težkimi je vrati -
begunec v svet, kjer vse je odtujeno.
Poglej. že barvava se kot narava -
spet zelenelo bo le drevje, trava.
Tukaj je nekaj predlogov,
sem pa prepričana, da boš sama našla še boljše rešitve
Poslano:
25. 09. 2021 ob 12:30
Spremenjeno:
25. 09. 2021 ob 12:47
Najlepša hvala, daga Marija, za poglabljanje v sonet.
ko - je ponovjen, ker bi rada poudarila časovno obdobje, a tudi tvoj predlog je odličen
živalim .... bi bilo bolje, res
zima nudi - pa ne gre zaradi poudarka na prvem zlogu
begunec v svet - v svet, ki ni več del narave
srčna hvala, sem na tvojo pobudo nekaj popravila
lp
pi
Lepo si opisala preobrazbe narave in stanje človeka v enem dihu.
Lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!