V poznem popoldnevu nad dolino
dežja spet prignalo je obilo
veter upogiba drevje
mokro je na polju zelje.
Zajec v brlogu trepeta
s koreninami prepletena stena doma
nič toplote mu ne da.

V listju postelje se zajklja greje
zajcu pa po glavi se podijo
čudne spet ideje.
Stisnil rad bi se pod listje
jo potegnil za ušesa
repek njen bi k sebi stisnil,
saj že veste kakšne te zdaj
zajčje so ideje.

Pa razmišlja in ne ve, al' naj proba al' pač ne
ve da zajklja bi najraje spala,
če se stisne k njej, po navadi kar naenkrat zaboli jo glava.
Strah ga je stopiti ven ...
tja na polje kjer je mokro zelje
pa v trenutku, ko želi skočiti

ZAGRMI!!

in strela švigne

V DREVO!!

nad njegovo glavo.
Grom ta silni reši dvom
in prestrašen zajec se pod listje
'koj k topli zajklji stisne.

Tomaž Jevšenak