Z bivšo sta se razšla.

Sedel je v kuhinji,

ko je pozvonilo.

Hitro je ugasnil kuhinjo,

in izklopil sedež,

ki je bil stol.

Na vratih slišal je dialog:

Dober večer!

Odmev.

Je to hiša št.: X?

Odmev.

Ste vi g. Iks?

Odmeva ni bilo,

pač pa le: Samo televizijo ugasnem!

V iks stanju je odšel nazaj

v svoj raj.

Z bivšo sta šla narazen.

Vrgla mu je,

da je neprijazen,

zato je zeksal nekaj lesa,

nekaj svetlobe

in kuhinjo,

ko je spet pozvonilo.

Odprl je garažo,

kjer je stala neka neznanka:

Dober dan!

Dober večer!

Živjo!

Gospod X.!

Mogoče poznate neko gospo?

Pogrešamo jo!

Moral je izklopiti televizijo,

radio,

gramofon in zvočnike.

Neznanke so si bile

vzporedno enake,

tista gospa pa pogrešana,

trohneča,

razpadajoča.

Zleknil se je v fotelj,

popil kozarec vina,

sendvič,

nato pa prižgal televizijo.

Neznan program,

neznani ljudje,

neumni možje,

neurejene ženske.

Z bivšo sta šla narazen,

ker je bil neprijazen.

Ko bi vsaj,

je mislil jokajoče,

kdo pozvonil na vratih,

v garaži,

na balkonu.

Ni bilo garaže,

kuhinje,

zvonca,

njegove žene

in njega,

ki je sam postal neznanka.

X.

Bil je samo stol.

Kuhinja.

Luč in zvonec,

ki ju ni bilo.

Neznanke so si vedno vzporedne,

a enačb ni bilo

v njegovem televizorju,

ki mu ga je podarila

njegova (eks).

Angel