V najbolj usodnih rečeh
odloča naš demon
Včasih
obstanem
in gledam v globino
tvoje žalosti
Kakšen čudež je zaupanje
Ko je vse na begu
Ko volja ne more ne hoteti
V tvojem naročju
Na kraju počitka
ti pobožam lice
V tvojih očeh gledam
dovršenosti
Srne
ki se v vroči sapi
dotikajo dlani
Miko, zanimiva zgodbo objeta v tančice večpomenosti :-)
Mi je všeč
Lp Stojan
Stojan, me veseli.
Lep dan,
m
Ah, demon, demon - brez njega ni nič, niti dobrega, niti slabega početja; vedno ima prste vmes. Srne? Lepo.
LpM
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!