***
Probaj kultivirat
čustvene izbruhe
pizda ti materina!
ali nenehne tike
in glavobole
družinsko zgodovino strahov
Probaj kultivirat
pobrite mamine sinčke
v vijoličnih majicah
ki si jemljejo ženske
kot žemljice iz skrinje
ki v življenju
še niso slišali
za besedo privolitev
za enakopravnost za vse
a ne tisto enakopravnost
izgovorjeno iz ust belih straight moških po petdesetem
temveč tisto za katero vsak jeben dan fajtamo
pedri, lezbe, ženske, cigani, begunci, brezdomci, invalidi, šizofreni
vsi mi na margini
ki nismo del vaše pravilne večine
rodile_i smo se na odstavnem pasu manjšine
zaznamovane_i od prvih korakov
prvih besed izgovorjenih nedolžno
z vero v dobro v pravico do življenja
Žalostno jezna pesem o izkušnji marginalnosti ... morda bi v drugem verzu brez zaimka bolje zvenelo: moje čustvene izbruhe (glede na nagovor v začetku pesmi). Tudi zadnja dva verza se mi zdita odveč. Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Draga Ana
Se strinjam s popravki, sem popravil.
Vse dobro,
Tom
Od jeze k tožbi ... sporočilo zadnje kitice naredi pesem univerzalno ... čestitke,
lp, Ana
Oh, najlepša hvala, kako si lepo zapisala! Vse dobro, Tom
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tom Veber
- 10. 09. 2021 ob 17:26
- Prebrano 759 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 73.21
- Število ocen: 4