Ko pišem leto
Zažigam te poleti
skozi rešetke razuma
da sonce poljublja kapljice znoja
in se odžeja,
srkam te jeseni
kot zrelo hruško
poližem vso tvojo sladkobo
ki se cedi
in se vpijam z njo,
grejem te pozimi
ko te prekrijem s telesom
in se krilate snežinke lovijo
v zmrznjenem parku,
a spomladi?
spomladi si nadenem čaroben klobuk
ki pohlepno zahruje
da poženem nove lovke strasti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
- 10. 09. 2021 ob 10:40
- Prebrano 392 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 104.03
