Wangov ahistorični čaj
1
Ju je odložil lutnjo
Na razmočeni poti
zdrsuje delavcem s polja
Ob ognjišču
lističi prekajenega čaja
2
Pri tebi že zamaka Ju
je rekel mojster Wang
Čaj je vroč
Na skodelicah slike jeseni
je odvrnil Ju
3
Mojster je rekel
Samoten stoji ribič
na bregu reke Huai He
In
Kdo od današnjih
lahko prečka Č'in Ling
Odgovorili so mu
Najsamotnejšega ni moč poznati
in
v gorovje Č'in Ling
se je umaknil vrli Ju
Zato moja duša boleha!
je zahlipal mojster Wang
4
ko ti dež umije obraz
pobočja krasijo meglice
Ja , lepo , vrhunsko napisano, kot roman se bere.Ted nugent.
lp.g.miko
Imena, pokrajina - tako oddaljeno ... in vzdušje, naracija - tako domače; sozvanjanje drugačnosti, ki pesem naredi posebno, zanimivo ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 09. 09. 2021 ob 00:25
- Prebrano 617 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 176.6