na zaledeneli reki
končno pristanejo vrane
najboljše marelice
so iz Rumene doline
galebi gnezdijo pod mostom
v gorske vrhove
se zapletejo oblaki
in slika z mislijo na marelice je popolna
lp
pi
Hvala, draga Irena.
Hotel sem napisat nekaj s priokusom zena in marelic.
Lp, m
In ti je uspelo Miko.
Lep dan, Stojan
Stojan, hvala in lep dan.
m
Miko, kje najdeš vse te daljne kraje? Slika je res prelepa. **
Ananda, nekakšni notranji kraji, poskus, da bi znotrjaj relativnega, izrazil končno stvarnost, ki je neko stanje duha.
Zveni pasivno, pa ni. Danes sem izgubil touch, jutri mi bo spet jasno.
Jaz nisem izgubila stika. Popoln zen s ščepcem pobega k marelicam, ko se misel premakne iz zamrznjenosti v lepoto.
Hvala, Irena.
Kar človeku uspe videti, tudi s tvojo pomočjo.
Lp
Zelo lepa razlaga, miko! Razumem, da se kdaj izgubimo, vsem se nam to dogaja. :)
Ja, že vem, kaj sem mislil. Ne gre toliko za rečeno, nekakšne logične orehe, ki bi jih intelekt moral streti, temveč za stanje duha, ki so ga imenovali učena neukost, ali v budizmu, začetniški duh.
Nekaj takega,
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!