Včasih smo v šolo hodili po ustaljenem redu, polni pričakovanja, veselja. Tudi ob sobotah.
Danes vse več odloženih vpisov najmlajših. Moderno, prirejeno, priporočeno, le kdo bi vedel? Šolanja od doma, ko so šole tako blizu nas, ne kot v Avstraliji na podeželju. Vse bolj postajamo gluhi za tuje zvoke, vemo pa vse, še več …
Vsesplošno pritoževanje, celo agresije, v okolju naših otrok. Strokovnost se meša z nestrokovnostjo, odvisno, na kateri strani smo. Iskanje krivcev, odškodninske odgovornosti, vodi v izgubljenost tistega, kar smo nekoč imeli, gojili.
Smo sploh še ljudje, morda le še bleda senca?
Od ljubečnosti
v tabore agresije
do izumrtja?
Dragi moj Stojane,
jako lijepo si ovo opisao...
Došlo je vrijeme sotonizma...
Nije samo školstvo u banani..
Kamo sreće da tvoj HAIBUN čitaju oni koji rade zlo u svijetu.
Ali naša pozitivna energija će pobijediti.
Samo tako Stojane,
Ivan
Vidiš Ivan, ne čitajo, ne komentirajo, kot da postajamo slepi za pomembne stvari ...
Žalostno.
Bodi pozdravljen in hvala za komentar.
Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!