V Wangovo čast
so priredili slovesni ribolov
Seveda je ujel prazno ribo
Ker ni govoril nič
je povedal vse
Ob čajni ceremoniji
se je priklonil sedem krat
da bi dosegel stanje praznine
Sinu Neba
Potem je rekel
Prazen čoln nosi Vesolje
Misli so dim
zimskih ognjišč
Specimo to ribo
Neba pa se je dotaknil
ko je rekel
Lepo zagorela
se je vrnila gospa Li
s kraljevskih počitnic
Žganja Wang ni pil
Čeprav je lovil mesečino
se ni utopil v reki
Misli so dim
zimskih ognjišč
Miko, me spominja na Sutro. (pa ne kamo Sutro :-))
Lep dan, Stojan
Malo za šalo, malo zares. Neverjetno, kako sodobno zveni poezija Wang Weja. Bil je tudi velik slikar. Imamo prevedenega, v zbirki Lirika, mislim.
Lp
Potem je rekel
Prazen čoln nosi Vesolje
Pozdravljen, Svit!
Neizčrpna tema. Vse je prazno neodvisnega obstoja, ega. Vprašal bi Budo, od kod ego.
Lp
Vse kar izjavi Buda je božansko, čeprav nikoli ne omenja Boga. Najbrž bi se vprašanju le nasmehnil...
Nekako tako, da neznanje, zabloda, nima izvora, znanje, resnica, pa ja.
Po mojem razsvetljenje ne more razveljaviti jaza, temveč se jaz uzre v tem kar je imenoval nejaz. Kar krši zakon identitete a=a.
Trčenost božja se mi jako dopada, budin nasmeh, pa to postavlja nad izrekljivo, v transcendenco.
Nasmeh tudi tebi, prijatelj moj.
Lp, m
Odlično pričarano vzdušje in misel vzhoda.
Mislim, da prevoda v Liriki še nisem brala, vsekakor si izposodim.
Čestitke,
H
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!