Ciganska romanca

Bil še Matejček sem,

ko neke pomladi

v našo vas so prišli

brkati cigani.

Oče je godrnjal

in sosedje hkrati:

gorje nam, Trzincem,

če bodo ostali!

Pred njimi nas često

svarila je mati:

otroci po gozdu

ne hodite sami!

A nas radovednost

v ta gozd je nevarni

zvabila, da šli smo

prav vsi - cicibani.

No, kmalu šotori

so zrasli pred nami,

in v pisanih capah

pred njimi - cigani.

Oblajal nas njihov

je pes in obstali

otroci na mestu

smo kot vkopani.

Utišal ga končno

nek čika je stari,

zdaj bližje stopili

smo tej karavani.

Bakrene polti so

in vsi črnolasi

nas gledali čudno

kaj hočemo zdajci.

A v hipu pozornost

spet nase privabi

ta pes, ki ga gozdni

je ježek razdražil.

Otroka pod plahto

dojila je mati

in videl sem dojki

lepo jedrnati.

Potem smo odšli

domov prav neradi,

kot, da bi hoteli

ostat pri ciganih.

Matej Krevs

Svit

Poslano:
03. 09. 2021 ob 13:59

Zdaj so Cigani v glavnem urbani, če ne delajo imajo soc. podporo, več otrok, večji prihodek. V preteklosti je bilo še romantično, zdaj so tudi oni itak že pozabili kdo in od kje so. Njihova "svoboda" je ujeta v civilizacijsko past...povsem podobni je z nami "civilisti", kot nas oni radi imenujejo...

Zastavica

Matej Krevs

Poslano:
03. 09. 2021 ob 14:03
Spremenjeno:
03. 09. 2021 ob 14:06


hvala za zanimiv komentar, Svit, moji cigani se dogajajo okrog leta 1988, ko sem bil še ciciban:)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Matej Krevs
Napisal/a: Matej Krevs

Pesmi

  • 03. 09. 2021 ob 13:50
  • Prebrano 274 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 10
  • Število ocen: 2

Zastavica