
Kostanj je zacvetel in
spet brez objema te
bom objel.
Stara pesem brez
refrena.
Objemal te bom
brez objema.
Upal brez upanja,
čakal na nedokončano.
Daleč v jesen,
ko sladko grozdje
bo že obrano.
Ljubil, poljubljal
brez dotika, brez
poljuba.
Draga moja, srcu ljuba.
Tako si blizu in tako
daleč. A vedno z
menoj v cvetju
kostanja. Na jesen,
kjer moje srce spet
upa, spet čaka in
večno sanja.
Točno tako Maki. Ja kako si znao?
Lep pozdrav
Damjana hvala lepa 100 krat.. L. p.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Blanka Drnovšek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!