Kostanj je zacvetel in
spet brez objema te
bom objel.
Stara pesem brez
refrena.
Objemal te bom
brez objema.
Upal brez upanja,
čakal na nedokončano.
Daleč v jesen,
ko sladko grozdje
bo že obrano.
Ljubil, poljubljal
brez dotika, brez
poljuba.
Draga moja, srcu ljuba.
Tako si blizu in tako
daleč. A vedno z
menoj v cvetju
kostanja. Na jesen,
kjer moje srce spet
upa, spet čaka in
večno sanja.
Ja, ja, tako si blizu, a tako daleko!
LpM
Točno tako Maki. Ja kako si znao?
Lep pozdrav
Damjana hvala lepa 100 krat.. L. p.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Blanka Drnovšek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!