Rojena z abortusom
Razstavljena
Na krike atomov
Ki še vedno žuborijo na slapu bolečine
Kot lepljiva slina se lepijo na stene razkritja
Živiš, si edina preživela – otrok abortusa
Dekle zaničevanja
Ženska zločinov
Na koži tisoče žigov krvnega poniževanja
Živiš
Popkovina se je posušila na ustih lastnega stvaritelja
A noče odpasti
Vrašča se v gube in spomin.
Ženska žločinov
Silva, mislim, da je kljukica preveč?
Drugače pa zanimivo razmišljanje.
Lp, Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 01. 09. 2021 ob 11:35
- Prebrano 353 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 204.54
- Število ocen: 7