Od tistega dneva v juniju, ko se je končalo šolsko leto do tistega v septembru, ko se je začelo naslednje, so devet- in desetletne deklice vrtele in preskakovale kolebnico na dvorišču med bloki. Kadar niso preskakovale kolebnice, so igrale ristanc ali pa so ves ljubi dan metale rdečo gumijasto žogo z belimi pikami ob streno garaž in druga za drugo ponavljale vrstice: » OF ..., z levo roko, z desno roko ...« Včasih je kakšen nepovabljen pob s komolcem odrinil deklico, ki je bila naslednja na vrsti in ukradel žogo. Takrat so se vreščeče pognale za njim: »Daj žogo, daj žogo!« Trušč se je polegel šele, ko je s pritličnega okna zarjovel sosed z brki: »Slišiš, pobalin, pusti punce pri miru, drugače se pazi, če pridem pote!«

prazno dvorišče

v grmu pod košem tiči

predrta žoga

nemesis