Zato hitim
zjutraj, ko grem domov
se iz gozdnih tal dvigajo meglice
dim z ugaslih ognjišč nočnih bitij
ki kradejo svetlobo
osteklijo solzne trave
izpijejo listje in razbijajo cvetne čaše
s tintnimi prsti segajo v jutro in večer kot v pivnik
danes sem temačneža srečala v živo
premrazilo me je
kot nekoč zdavnaj v pečini
ko je Otzi krenil na vrh planine
da bi zame odlomil sončni žarek
ni se vrnil
jaz sem ostala
še zmeraj otrpnem ob misli
da me nekdo najde čez tisočletja golo
in postavi v muzej
vem da sem lepa le vročična od ljubezni
ki kradejo svetlobo
osteklijo solzne trave
Hvala za dotik, Svit.
lp
pi
Lepo. Beseda ostane.
Lp, m
Res, beseda ostane, če ne drugače kot vibracija. Tudi misel. Ki brez besede nima pomena.
Torej je minevanje le drugo ime za spremembo.
Hvala, miko
lp
pi
Irena, zelo lepo sporočilo, če je še doživeto s tvoje strani ...
Mistika, ki to definitivno ni, tema za debato ob priložnosti. meni zelo blizu.
Lepo bodi, Stojan
Hvala, Stojan.
Poletju zmanjkuje časa in zavedanje da tudi mojemu telesu ,,, puzi :)
lp
pi
Posebna in simpatično sveža izpoved o lastnem hitenju ... čestitke,
lp, Ana
Ana, najlepša hvala.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 31. 08. 2021 ob 16:59
- Prebrano 431 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 184.6
- Število ocen: 11