Ljubimec
Bilo je že
je rekla
še mlada
kot nemir obmorskega mesta
Vdal sem se opiju
juga
in veter je nosil moj skelet
Zbledel sem
od vrele krvi
makovih polj
Bilo je že
mi je rekla duša
že zdavnaj
sredi prahu
da sem vedel
da bom okušal
le slast smrti
gorel z nepisanim
ognjem
ljubil
v ekstatičnih barvah strasti
Bilo je in vedno bo ...
Miko, Duša je vedno z nami, ne glede na naše delovanje, misli, dejanja ...
Pa saj to ti že vse veš, a sem "moral" napisati. :-)
Nenapisane knjige pa čakajo; na podobne kot si ti, da jih napolniš z ljubeznijo.
Lep dan, Stojan
Če je bil(a) mlad(a) vse je za oprostiti. Na napakah se dela dobra šola, če ne je joj, joj!
Zanimiv zapis.
LpM
gorel z ognjem
nenapisanih knjig
... Zbledel sem
od vrele krvi
makovih polj...
Izdvojih samo ovaj delić... pesme koja ostavlja trag (kao zgaženi makovi u žitu...) Lepa.
Hvala za lepo napisano poezijo!lp.g.miko
Stojan, hvala za lep komentar, me veseli.
Lp, m
Ja, Maki, hvala za rečeno.
Lp, m
Draga Jagoda, hvala za lep komentar.
Lep pozdrav,
m
Hvala za odziv, Mr. Cane!
Lp, m
Se enkrat ,Vrhunsko ,lepo iz srca!To iščem!lp.g.miko
Hvala, Cane. Sem pilil in brusil, da je ostalo samo najnujnejše. Mislim, da je dovolj odprta, da vsak lahko razume po svoje, z ozirom na življenjske izkušnje.
Lp
In z ozirom na bližino smrti ... všeč mi je, kako z malo (in premišljenimi) besedami poveš zelo veliko ter podobje te pesmi, čestitke,
lp, Ana
Draga Ana, me veseli, da ti je pesem všeč. Hvala za branje in lep komentar.
Lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 31. 08. 2021 ob 00:16
- Prebrano 414 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 209.86
- Število ocen: 9