mrak se zgrušao između latica grobljanskih
ljiljana, u prostoru pod noktima kasnog leta,
na zguljenim kolenima prebrzo izdžikljalih
dečaka ispod koševa. neko otvara prozore
lomeći škure na pola. pušta da teče, mekom
svilom ogrnut barok. vivaldijeva mrtva posluga
izgubljena u turobnom preseku grada na dvoje.
vrisak eufonijuma iz našeg tinela: gde moj pradida
pokušava da se oslobodi žiga „jednog od mnogih“
iz običnog gradskog orkestra za državne praznike
i venčanja, poneki ukopi; gde jedna drugoj moje
pranone nutkaju crne, kineske ili engleske čajeve;
gde dve kapi mog pačulija s mukom se nose
s gomilom friško friganih fritula, posutih vanilom
i prah-šećerom sećanja
* eufonijum = limeni duvački instrument
* tinel (dalm.) = salon
gde dve kapi mog pačulija s mukom se nose
s gomilom friško friganih fritula, posutih vanilom
i prah-šećerom sećanja
Hvala, svit! :)
Marsikaj se srečuje v tem tvojem tinelu, predvsem pa izbran, bogat jezik. Bogastvo življenja, srečanje generacij, spomini...
Zelo lepo,
lp, m
Poslano:
27. 08. 2021 ob 22:34
Spremenjeno:
27. 08. 2021 ob 22:36
Bolno mi je čitati tvoje stihove jer nose dah kraja gdje mi je najteže biti, a najlakše postojati.
Drniš, Krka, Dinara, još dišeš s tim krajolicima koji mirišu na tople fritule. Nema bijega od njih. Jednom kad zagrle, zarobe.
Od maestralnih metafora s početka pjesme do iznimnog motiva šećer-prah sjećanja na njenom kraju, poezija u svoj svojoj punini, oplemenjena nekom humanijom prošlošću i biljegom krša kojem ili pripadaš od prve žarne ćelije ili ne pripadaš uopće. Surov je to kraj, meni, uz Zlarin Žalo, najmiliji.
Virtuozno.
Rijeka pozdravlja!
Hvala, miko, na divnom komentaru! :)
lp, Jagoda
Divan je osećaj kad čitam ovakav tvoj komentar, draga Nikita :) Divno je kad znaš da negde, na nekom mestu, postoji duša koja pulsira u istom taktu kao ti... draga osoba koja je bezrezervno, bez zadrški - sestrinski, sa puno strpljenja i vere, otvorila svoj um i srce tvojoj poeziji i tvojoj ličnosti. Moj naklon i veliko poštovanje. Hvala i za klip :)
lp iz Beograda <3>
Jagoda
"Gde moj dido... moja nona...", jaka su tvoja sećanja, poštovana Jagoda; pomalo setna, za nekoga mogu biti melanholična, pomalo i tužna... Divno je čitati poeziju prožetu jakim nadahnućem, koje ispliva kroz memoriju. Nepoznat mi je izraz "škure", jesu li to roletne, prozorski kapci...?
Lep pozdrav!
Maki
Hvala, Maki, na pažnji i komentaru :) Da, škure su (spoljne) roletne, obično drvene; prozorski kapci.
lp
Jagoda
Pesem, v kateri oživi pokrajina in spomini in se združi v poeziji, v kateri je pomemben vsak zvok, vsaka beseda in njen (so)zven - in kjer spomin zadobi sladek okus, ki ni le prah in pozaba - čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana! <3>
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!