ZATIŠJE
Izvlečem se
izpod težkega plašča
misli.
Ležim pod krošnjo,
na topli, trdi zemljo.
Pokrijem se z zrakom.
V suho kožo vtiram
prebujene zvoke in vonje.
Zagrizem v jagodo šmarnice.
Debela kožica se razpoči
in po ustih se razlije nezmotljiv okus.
Otroštva.
Na prste,
na ostanke sladkobe
sede osa.
Strmim v tanka krilca
in postajam prosojna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 26. 08. 2021 ob 14:57
- Prebrano 253 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 81.4
- Število ocen: 2
