Izgubljeno obljubljen poljub

Poletna terasa majhnega bifeja,
mizica za dva v hladnem kotu
s čudovitim razgledom v dišeče
sveži senci ogromnega oleandra.
Zatopljeno počivam s pogledom
na zibajoči promenadi ženskih
nog v krhkih nežnih petkah, ki
izginjajo nekje visoko, visoko
pod vnebohodje lahkih mini
kril. Guncanje bočnih lepot
samo zaokroži milino mimohoda,
in, tam si Ti! Ne vem kaj imaš
na sebi, ne vem v kaj si obuta,
samo nasmeh in glas, in ni mi
jasno, ali vidim glas in slišim
nasmeh, ali je obratno? Prisedeš,
kot Ti znaš, obvladaš prisedanje,
se namuznem v sebi, pa tudi vse
ostalo, kar Te dela to, kar vešče
premeteno uporabljaš za poskuse
na meni. Okusno poskusni glodalec
sem zate, doktorica katerekoliže
medicine. Premilo pritisneš kozarec
na rob ustnic, rdečilo vina Ti
kameleonsko izgine v razcvetju
ustja. Grlo se ti vzpenja in
pada, ko vinske kapljice močijo
njegovo notranjost. Nasmehneš se ...

Zimsko sonce mi ogreje obraz,
prekrasno bo, počasi lezem s
klopi, kartone previdno dam
na stran, za zvečer, še so
dobri, dve prazni flaši Črnega
vranca zagledam pod njo. Jebemti,
zakolnem in izpljunem svinjarijo
iz samega podna jetične duše.
Okorno se pripognem za njima.


... Dlan porcelanaste barve lahno
spustiš na vetrc poletne sape
in pihneš z nje poljub proti
meni. Kako dobro dišiš.
Se sklonim k Tebi in počasi
poljubim izgubljeno obljubljen poljub.


Stojan Prošev - gabriel stormer

gabriel stormer

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

gabriel stormer
Napisal/a: gabriel stormer

Pesmi

  • 22. 07. 2009 ob 22:01
  • Prebrano 1765 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 1188
  • Število ocen: 36

Zastavica