Tema dni,
svetloba juter,
zahodni žarki,
razsekani v mivki večera.
Zaporedje bliskov,
razčustvovanost, drhtenje,
odrekanje strminam.
Pred tabo
slika nastanka otoka.

Razodetja ostrganih
obrazov, prepozno
potopljenih stikov,
v ozadju smeh
sprenevedavo neiskren.
Odstiranja.
Kaj je v daljavi?
Večni mrak ugibanj.

Delo,
Zaostali vsadki,
Upanje na obronkih,
vzvišeno, mračno.
Nevzdržno brstenje, boleče.

Postanki, zadržki,
Poljubi v praznini.
Telo zakavljano visi,
reže v obliko, shemo –
prostosti ni!

Prenova in presaditev,
barve prelivajočih se lusk
starodavne pošasti, kjer ni pogleda
izproženega meča, sijaj konice
zabada, skače,
si vtira pot
v srce.

liam