USILJENA VEČER
niz lice gajeva
blijede lovori
i večernja me
zvona ne dosežu
niz lice gajeva
nešto bih zvao
daleko u meni
a samo bunca žeđ
i usiljeno osluškujem
nemirne riječi
što naseljavaju me
kao teški krvotok
kao koncert beskraja
najtaniniji zvukovi dopiru iz duboke boli
pozdrav prijatelju
Ljubica
Priklicevanje sebe v samoti, v kateri znotraj rojijo neizrečene besede kot krvni obtok in neprekinjen koncert - čestitke,
lp, Ana
Ana, hvala na komentaru i pažnji.
lp, mirko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
- 17. 08. 2021 ob 17:10
- Prebrano 639 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 149.32