Kobaltno morje je
posejano s temnimi krogi
s sivo belo obrobo,
Brezskrbno se vrtinčijo
na drseči gladini.
Znova in znova.
Pogled se dvigne do
temno sivega neba -
utrujene, nagubane kože,
ki visi z nadlahti velikana.
Komaj vidno se spušča.
Pridrsa sonce.
Z rdečim laserjem,
izbriše
kroge in gube.
Iz ozadja se izvije
razvlečen glas saksofona.
Tvoje besede dišijo po jutri.
Čas in brezčas, močno skupaj. Lepo.
Lp, m
Podobe in odzven v p. s., na koncu pa saksofon - pesem z močno atmosfero, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!