v meni je zraslo neznano drevo
iz ušes ust oči se razveja in zeleni
skriva me pred ljudmi
ki nikoli ne pojedo pešk
trupla jih nimajo
imajo kožo
debelo kot lubje
sprenevedajo se da so kar niso
a midva veva
imava devetintrideset ptičjih oči
in dvajset kljunov
imava korenine
ki jih nosiva s seboj
vrasteva se le tam
kjer so besede kot čista studenčnica
brez zlih temnih
ki te izsušijo
in ostane le senca
s slepim očesom
Eno oko, ki je slepo in peške, ki ju ločijo od drugih ... čestitke,
lp, Ana
Zaposnelo - hvala, dragi Svit.
Lp
pi
Najlepša hvala, Ana.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!