
Pred morjem izkapljane sebe
se oziram za burjo.
V dolge izdihe iztiskam postanost,
da izvotlim ostanke spominov.
Naj se kot strgana jamborna platna
obesijo čez rebra strohnjenega trupa
in v kosih potonejo v mulj,
da jih neko drugo jutro
oprane naplavi na bele grebene,
kjer jih nanizam na iglo
in všijem v nagrobni okras.
jamborna platna?
samo jadra bi bilo že dovolj?
lp
Nina
Jamborna platna, seveda, hvala za komentar. Kaj pa vem, tudi meni ne sede najbolje, ampak samo jadra pa tudi ne. Pa že nekaj časa meljem.
Morda so pa jamborna platna izbrana zato, da bi se izognila klišejskosti "strganih jader"
?!
Dobra pesem, zaokroženo zaključena, premišljeno izdelana in v jasno tendenco - skočiti iz brezna pesimizma - postavljena sem Lp, L
V originalu so bila jamborna platna, ja, namenoma izbrana ravno v izogib klišeju, kot praviš, pri objavljanju s telefonom v kavarni med glasbo iz zvočnika in klepetom drugih gostov so se zapisala jamborna jadra. Pri sosednji mizi je nekdo kazal nov telefon, ker mu je stari med jadranjem padel v vodo. Redoljuben človek preveri pred objavo, vem :-).
Lidija, hvala za črti. In za komentar, ki je v tem času, ko se mi zdi, da je tudi moja muza utrujena od vročine, še posebej blagodejen. Morda si ga za kak mesec v vzpodbudo nalepim na rob monitorja :-), da prekine tole mojo lenobo.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: DunjaPG
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!