V nekem baru v Toledu, nasproti skladišča
Sedela je na barskem stolu in si snela poročni prstan
Bila mi je všeč in šel sem do nje
Sedel sem in jo vprašal za ime
Ko je alkohol končno začel delovati, je rekla: Ne obupam prehitro
toda končno sem se predala, da zaživela bi sanje
Lačna sem smeha in od zdaj naprej
si želim vse, kaj novo življenje prinese

Videl sem ga v ogledalu in ga pozorno opazoval
videti je bilo, kot, da je čisto zraven sebe
Odšel je do ženske, ki je sedela poleg mene

Imel je čuden pogled
velike roke, polne žuljev, bil je kot gora
Za trenutek sem mislil: "Ta me bo ubil!"
Toda začel je trepetati, njegovo veliko srce se je zlomilo
Obrnil se je k ženski in rekel:

Pravi čas si izbrala, da me zapustiš, Lucille
S štirimi lačnimi otroki in žetvijo na polju
Imel sem nekaj slabih časov, preživel žalostne čase
Toda tokrat ne bo ozdravelo
Pravi čas si izbrala, da me zapustiš, Lucille

Ko je odšel, sem naročil še en viski
In pomislil, kako majhnega bi ga lahko naredila
Od barskih luči do najete hotelske sobe
sva šla brez besed
Bila je lepotica, a ko je prišla k meni
je najbrž mislila, da se mi je zmešalo
Nisem je mogel objeti, ker so se mi njegove besede
vedno znova in znova vrtele po glavi

Pravi čas si izbrala, da me zapustiš, Lucille

DragoM