Stoji tam in je negiben,

rdečkaste barve in podolgovat.

Po njem se sprehajajo

možje in gospodje,

gospe in dekleta,

otroci in včasih jih je cela gruča.

Policaji kažejo pot na njegovem začetku,

policaji prestrežejo pot marsikateremu človeku.

Veličasten je to most, ki kot že veš, povezuje

dve strani mesta,

kjer je zmeraj gneča,

le ob nedeljah samuje mesto in potem se tudi most

dolgočasi.

Včasih kdo iz obupa z njega skoči,

prihitijo reševalci

včasih obup nosijo v vrečkah ljudje,

tako tod hitijo berači.

Včasih po njem gre vesela povorka,

le redko na njem tudi kdo zapleše.

Most pa se stara in z njim

se starajo bitja, ki

se sprehajajo in vozijo po njem.

A ti veš, kdo ga je zgradil?

A veš tudi kateremu drugemu mostu je še podoben?

Obstaja tudi njegov prijatelj,

a po njem vozijo le dolge kače, imenovani vlaki.

Obstaja tudi majhna brv,

kjer sprehajajo se zaljubljenci ob večerih,

vsi imajo enako vlogo in nihče jih ne ceni dovolj.

Tako stoji tam most na Dravi,

nihče mu po dežju ne pravi,

si prehlajen,

hitro se pozdravi.

Nihče ne pozna njegovega imena,

nihče ne vpraša,

ali se dolgočasi

ali pa, da je osamljen.

Morda pa obstaja nekdo, ki se ga spomni

in nekaj besed mu podari.

SabinaG