bledim
pokažem se v tišini
brez smisla se vrtim
v krogu
hudič se smeje
iz belaga zraka
nič mi ni jasno
vse je zapleteno
govorim pretiho
šepetam molitev
nekakšno rešitev
ni kam zbežati
nič mi ne pripada
v preteklosti
ki jo ponavljam v sebi
Poslano:
06. 08. 2021 ob 11:30
Spremenjeno:
06. 08. 2021 ob 12:04
sveže globine
Afrokinetika
zahvaljujem se vaš komentar. S pisanjem poezije se vedno poskušam izražati nekako drugače od ostalih in se zavedam, da sem zaradi tega težko razumljiv. Mnenja sem, da je čas povozil klasično poezijo, ki smo se je učili v šolskih klopeh in da je čas za nekaj novega v poeziji, ki nima omejitve in ki odpira nove možnosti v svoji neskončnosti.
Lp!
Ramiz, le nadaljuj v tej smeri, zanimivo te je brati.
Lp, Stojan
Hvala Stojan za spodbudne besede:
Lp!
Tudi mene se je pesem dotaknila, morda le nekaj malenkosti:
bledim
v upanju brezupa
pokažem se v tišini
brez smisla se vrtim
v krogu
hudič se smeje
iz belaga zraka
nič mi ni jasno
vse je zapleteno
govorim pretiho
šepetam molitev
nekakšno rešitev
ni kam zbežati
ali bom odletel v sanje
če mi nič mi ne pripada
v preteklosti
ki jo ponavljam v sebi
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Popravljeno! Zahvaljujem se za predlog!
Lep pozdrav iz prevroče Bosne in Hercegovine!
Čestitke, hvala za pozdrave, tudi tukaj je vroče ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!