S Kolpe na belokranjski Dvor,
še mokra od lene reke,
cesta je čudna, osojna,
zmiguje z rameni.
Tampon imam še v sebi,
ne drznem si puščati krvi
v tako negostoljubnem gaju.

Samo pelji, lažje ti bo brez kolone,
ko boš lagodno plula na čelu,
nikar po ovčje, raje po volčje,
veliko odločitev čaka doma.

Dva avta vrh klanca, zelo zelo blizu,
na levi prepad, na desni bradato
pobočje zmajuje z glavo, ccc___

dve roki vzdrhtita
dve očesi mižita

noga ena sama___težka neomajna samo vztrajaj

Dva metra diagonale,
dve pohojeni zavori,
en, Bogu hvala,
dovolj hiter pujs v bemflu,
da je diagonala vzdržala.

Čez hrib pa sončni zahod
z dvema padalcema
kot vzvratnima zrcaloma
in same osladne ljubezenske pesmi
radijskih bogov.

Dva na dva, jaz pa samo ena,
rekla je, predstavljaj si belo svetlobo,
preden stisneš sklopko, prvo, gas,
pa zdajle me prav malo briga,
kateri od obeh programov bo deloval
in katero od obeh besedil
bom prevajala.

yoyoba