Lunini monologi 31

Danes vam bom nekaj očitala;
tako ali tako me ne slišite.
Sem take,
porazne volje.
Žalostne.
Zaradi ježkovih oči,
razmazanih po asfaltu.

Njihove oči vidim ponoči.
Njene, rumene. Muca.
Njegove, različnih barv. Husky Thor.
V žrebičkovih so iskrice.

Ko jih gledate vi podnevi,
vse te oči ...
Hej,
kako lahko mislite,
da nimajo duše?
V pogledu vsake živali je.
Globoka. Kot vaša.
Enaka, ista.

Lidija Brezavšček - kočijaž

Komentiranje je zaprto!

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 21. 07. 2009 ob 21:21
  • Prebrano 751 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 293

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!