In če je vse igra

večnosti v sebi

le snopi sončnih žarkov

v modre vode potopljeni

če se le veter poigrava

naj vzleti galeb

da se nasiti letenja

Naj v Knjigo živih

pišejo utrinki

Knjigo mrtvih

naj obleče mavrica

In človek 

naj ima srce

da bo pisal v prah

oprosti

za čas

Bil je veter

bil je dim

dotik solza

sled hlapenja

Naj ima srce

da ne bi v mrtvem umu

le odmevi odzvanjali

imena

ničnosti

Ker vse je igra niča

ki brez človeka

človeku stre srce

miko