Pesem se mi zdi zelo zanimiva in sporočilna. Spremenila bi njen naslov in pa:

Ne gleda njenih

gub, zaves in obročev.

Premamil ga je vonj zrelega sadja,

veter njenih besed

in barve tišine,

ki jo tketa

med dnevom in nočjo,

v tistem vmesnem času,

ki ima najlepše barve

in ko koraki postajajo bolj mehki

in po obrazih postopa utrujenost.

Ostanki svetlobe se zavlečejo v temo.

Premamila ga je širina

njenega nasmeha

in okusnost tišine,

ki  draži brbončice,

med nočjo in dnevom,

v tistem vmesnem času,

ko se razplešeta zora in zarja.

v V korakih so še sledovi sanj,

in glasovi dišijo po svežem

in jih galebi jih razčešejo nad morjem.

Pod (njuno) kožo  zadiši lovor.

Kako je mogoče, da ne vidi...

Kaj meniš? Lp, Ana

Hm, tako lirično se plete pesem in tako lepe podobe ima, morda bi poskušala odmisliti prejšnji naslov, ponovno brati pesem in premisliti, kaj bi bil ravno pravi naslov zanjo.

Lp, Ana

ne vem, to mi je težko, ker sem želela zaobjeti oz. odnos postaviti v realnost

in to je odziv okolice, ki je nenaklonjen nestandardnim zvezam in se predsodki

skrivajo  pogosto v vprašanju kako je mogoče, bo že spregledal

bom jutri še enkrat premislila, pozdrav nada

Kaj pa npr. Dozorelost? 

Lp, Ana

Zdravo!

Bolj ko berem, bolj mi manjka "ozadje". Tako, da bom nazaj spremenila prvotni naslov in zadnjo vrstico. Vseeno hvala za sugestije, pozdrave Nada

Kot želiš, Nada. Mislila sem samo, da bi brez drugih ljudi ta ljubezen (ki se najbrž na nikogar ne ozira) bila še bolj osvetljena,

lp, Ana