Od tebe do mene sta dva koraka
porušen zid in pozabljena baraka
prazna ulica, tudi zvezde brez sledi
samo nesrečen večer dobrih ljudi
od mene do tebe je en klic
pod lučmi tiho šepetanje resnic
da nič ni ostalo, vsi so odšli
zgolj moja misel med nama bedi
od tebe do mene čaka pogled
kot obzorje tako gre v nedogled
vidim le tebe in ti se me držiš
z bleskom v očeh se mi nasmejiš
od mene do tebe vodijo poti
dolge kot kres, ki ga jutro pogasi
živahen praznik, se umikava na stran
do tebe in mene prihaja nov dan
Pesem, ki dodobra oslikava pogosta razmerja med ljudmi. Pravijo, da le tenka črta ločuje genija od norca. Bora Đorđević (Ribja čorba) pravi v eni pesmi, kako ni kompromisa: "Il' me operite, il' me poserite."
LpM
Maki, zanimiv citat si prinesel s seboj. Ločnica je res lahko tanka, včasih celo tako tanka, da ta preprosto zbledi... in nekaj dobrega se izgubi.
Hm, naslov? Mislim, da bi ta pesem morala imeti drugačnega ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Začrtan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!