Pelji me
k izviru žive vode
veri
ki daje življenje
praznim oblikam
izsušenim vlaknom besed
V koga naj verujem
brez vere v sebe
O naj se izničim
kot derviš
da bom ves preobražen
v ljubljeno
naj izstopim
k sebi v drugem
ker to je smrt
in to je rojstvo
Ker živa beseda si
preljubo dete
v besedah časa
žareče od moči
Ker živa beseda si
preljubo dete
v besedah časa
Najmočnejša je res vera v sebe.
Lp, Stojan
V koga naj verujem
brez vere v sebe
Ko sem dojel in lociral tisto kar iščem pri sebi, ne rabim slediti več nobeni religiji ali ideologiji. Razrešen pripadnosti, pripadam vsem.
Pelji me
k izviru žive vode
Močne besede, Miko.
LpM
Stojan, zdi se mi, da vsi iščemo vero, ker popolni, eksistenčni dvom bi nas odnesel.
Vem vsaj to, da je vera druga raven bivanja od preproste predanosti užitku, ki skriva nek temeljni strah našega obstoja.
Kaj nam je storiti? Izročiti se? Komu ali čemu, itd.
Mogoče odgovora ni, toda, vprašanje si moramo postaviti.
lp, m
Ja, Svit, vsak zase najbolje ve.
Zdravo Maki!
Ja, ta prispodoba je zelo stara in močna, od tod njena avtoritativnost.
Da se z živo vodo misli vera, je samo moje sklepanje, izraz je dovolj širok, da se lahko misli tudi kaj drugega.
Hvala za branje in lep pozdrav,
m
Oblika, ki jo zadobijo prazna vlakna besed, je v tej pesmi navdihujoča in poživljajoča - čestitke,
lp, Ana
miko, se veselim s tabo
Stojan
Hvala, Stojan, se beremo.
Lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!