Umetnost je bila
pri vznožju tvojih nog
Nisi se upiral zlu
navdihnjen
srca izpolnjenega z milostjo
kot od tuje volje obvarovan
Nisi kot mi
padal
v jezo in strah in obup
Je bila vera
nam neznana
ki te je dvignila
da si govoril
kot nekdo ki ima oblast
in nas jemala
iz nas samih
da smo znova hoteli na pot
do obal
že ugaslega ognja
zvezd razpršenih
besed
Vera, ki ni podprta z izkušnjo je za marsikoga kamen spotike in lahkovernost. Gospod, ki skozi zaprta vrata vstopi, ponudi Tomažu naj otipa njegove rane, le ta pade na kolena..."blagor tistim, ki verjamejo, pa niso videli..." mu odgovori Gospod...
Ja, Svit, se strinjam. Izkustveno je vsaj to, da z vero premagujemo razne oblike nemoči in da lahko dela čudeže.
Poskus, da bi spravili vero in razum, je pravzaprav, zgodba našega iskanja.
Hvala za odziv.
lp, m
da smo znova hoteli na pot
do obal
do že ugaslega ognja
zvezd razpršenih
besed
miko, so se me dotaknile te zadnje vrstice: "hoteti" je bistveno premalo, če tega ne naredimo, podobno kot želje, ki nimajo "datuma".
Seveda je v pesmi, pravzaprav sporočilu jasno nakazano vse, kar bi nam lahko omogočalo drugačna življenja (namerno nisem napisal lepša).
Lepo nedeljo želim, Stojan
Stojan, hvala za lep komentar!
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!