O, id!
Zastonj imam prijatelja.
Spomin
na sokola
zbledi šele
z leti.
Ko sva se fotografirala, ne bi verjeli, nekdo
drug naju je.
Iz skale ven
je preštel do
ž(al mu je spodrsnilo)
in zletel je
proti tlom,
iskal je pristanek,
vendar
poglejte;
kako lepo mu gre
LETENJE
s krempeljci,
na glavo obrnjeno, izostreno
gravitira
v konici pogleda,
ampak moji, verjetno ne veste
kam, in kje je
Tibet
in zakaj
se
jeklo kot testo
neštetokrat še toplo
prepolovi, tedaj
zares - Enkrat
je razpolovil svoj let,
prinesel mi je škarje.
Za peruti
je imel oči, zataknjene
v/u stih, na-meni
ali ...
Je
nekje na svojem nebu -
izbral, gledajoč gor
mene, z jezikom, ki
ga kličem?
Nerazpoznavno,
če bi vam povedal
kdo drug,
kako
se to napiše : Napije
v a s e g a , s k o r a j
vsakič-
Nikoli
zastonj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: afrokinetika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!