Človek, umetnina

 

V lepem spominu
Med drevesi
nosim tebe v mojem srcu

 

Polje polno lepih,
bujnih roz, In ptice,
letajo na nebu
gledam jih

 

Pod mano tla,
zemlja, zivljenje
Potok, mir
Prišel sem, vidim te

 

Vsak človek svoja zogdba
Vsak svoja enigma
Vsak človek umetnina
Vsak (človek) svoja poezija

 

Kaj sem pa jaz?
Slika brez barve
Pesem brez verzov
Nebo brez sonca

 

Iscem svojo podobo

 

Avtor svoje pogube
Pesnik svoje tisine
Gledalec banalnih slik

 

Dirigent brez orkestra
Slikar brez inspiracije
Plesalec brez plesa

 

Nevem kako to zajeti
Besede niso moja stvar
Muza pride in gre
Lovim jo, lovim samega sebe

 

Nevem kako to zajeti
Verzi ne pomenijo nic
Če človek, sam ne ve
za kaj se (vse) gre

 

Pridiganje in razmisljanje
Zakaj ni še konec tega?
Ne najdem prave besede
Samo hočem, da poves
ali je dovolj?

 

Bezim pred svojo podobo

 

Mogoče je res človek umetnina
Ampak jaz je ne razumem
Nisem umetnik, nisem bister
nisem pogumen

Tilen Okretic

Komentiranje je zaprto!

Tilen Okretic
Napisal/a: Tilen Okretic

Pesmi

  • 21. 07. 2021 ob 13:33
  • Prebrano 238 krat

Zastavica