V lepem spominu
Med drevesi
nosim tebe v mojem srcu

Polje polno lepih,
bujnih roz, In ptice,
letajo na nebu
gledam jih

Pod mano tla,
zemlja, zivljenje
Potok, mir
Prišel sem, vidim te

Vsak človek svoja zogdba
Vsak svoja enigma
Vsak človek umetnina
Vsak (človek) svoja poezija

Kaj sem pa jaz?
Slika brez barve
Pesem brez verzov
Nebo brez sonca

Iscem svojo podobo

Avtor svoje pogube
Pesnik svoje tisine
Gledalec banalnih slik

Dirigent brez orkestra
Slikar brez inspiracije
Plesalec brez plesa

Nevem kako to zajeti
Besede niso moja stvar
Muza pride in gre
Lovim jo, lovim samega sebe

Nevem kako to zajeti
Verzi ne pomenijo nic
Če človek, sam ne ve
za kaj se (vse) gre

Pridiganje in razmisljanje
Zakaj ni še konec tega?
Ne najdem prave besede
Samo hočem, da poves
ali je dovolj?

Bezim pred svojo podobo

Mogoče je res človek umetnina
Ampak jaz je ne razumem
Nisem umetnik, nisem bister
nisem pogumen

Tilen Okretic