ne vem čigava so odrezana krila. jaz ne znam vtaknit niti niti v šivanko .

Srečko, saj to so orgljice, ustna harmonika, od boga!!!

raztegnem se v vzlet, in padam, padam, in le upam, da ne špricne, če se mi uspe zapičiti z glavco.

Cmok

Nina v grlu

Srečko, krasna prispodoba knjige, nikoli dokončno napisane.

Metuljčki - lepota življenja  stkana v informacije.

Tudi "vključeno" božanstvo ima veliko težo. 

Skratka, zame presežek v sporočilnosti. 

Lepo bodi, Stojan 

Knjiga je bila po tistem pa res že prav lahka,
tako, da sem jo brez problema dal v žep"

Čestitke

jp, Svit, me veseli. S psihološkega vidika zna biti zanimivo, če se beseda Bog raztegne in napolni z ljubo vsebino. 

Stojan, ne vem, v veselje pa mi je videti, da na splošno zagovarjaš sporočilnost v pesmih. Ni nujno, da je nazorna, lahko je prikrita, a vseeno, tudi meni ni dovolj nestrnjena besedna telovadba. 

Nina, kaj naj porečem, tudi tebi, ki si zame stokrat podčrtana podčrtančica,  101 x hvala, pa da si opazila tudi vedrino. 

.

no, tančice, te imam rada.

*pa vseeno,  ne odkrivajo toliko lepote, 

kot je ti ne skrivaš.

Res je, da večjih besed nikoli nisem dobro razumela. Tudi priklanjanje se pri meni zgodi znotraj, razen kadar sem pijana kot štanga, takrat se lahko zlomim.

Ta pesem me nagovarja, da se vrv ne zlomi. Prepari , najprej, na soncu, potem ti lahko ostane v roki vsak kos posebaj 

Da zmaji ne bruhajo papirnatega ognja.

Da sreča ne počiva 'vse vprek',

ampak temveč 

povsod.

Da, kamor ne morem pasti, ne vrtam luknje,

v katero bi padle te, ki so, ne da bi jaz.

* Enkrat sem imela takega prijatelja

(nikoli več).

Srečko, ob vsem tem, res, kako le?

(podaril si mi svoje vedre večnosti

prazno vedro je težje, pardon za slovnične napake)

o, Nina, kakšen poetičen komentar, pa še pred kofetom. :)) ja, ko smo že pri božjih rečeh, naj bo še malo govora o veri. -- veseli me, da te je tako močno oplazila pesmica.

Tam, kjer je pesem, verjamem, da se srečujemo v univerzalnem - odrešeni in slečeni -  izmov ter raznoraznih flancastih idej -- ni to vse (preživeti moramo tudi v običajnih svetovih), pa tudi zaslepi lahko, ampak kakšna sreča, da se magari samo kot bralci in pisuni lahko opominjamo, da ne pozabimo na 'lastovke' in podobne pojave. ... 

Ja, je sreča, včasih tudi ne opazimo,
kako trdna je vrv,  tudi zato ta pesem ...

pač zlezemo v škatlo, 
škatle v nas, in nismo vedno popolni lutkarji, če pa imamo vrvice za dlanmi. :)

Ampak res, še enkrat, čast i radost.

Ko besede postanejo bitja in bijejo vsenaokrog, se zdi vse neomajno, lahko in angelsko, karkoli že s tem imenujemo ... torej ta zanimiv odnos do prebranega - čestitke,

lp, Ana

me veseli, Ana.   ja, saj tudi je neomajno. čemu bi sicer ti vlakci ...?