Sem na tej poti sam,

odzvanja moj Kam?,

Bom vedel, kam oditi,

kam se znova vrniti,

Ko odhajal bom stran,

stran od tega Sveta,

ki tišči me k tlom,

nad menoj izvaja pogrom…

Sem le jezdec v nevihti,

ki vedno odhaja v ihti,

Kdo sem pravzaprav Jaz,

komu lažem v obraz,

sebi, drugim ali je sploh važno,

ko svoje misli opazujem sovražno…

Sem sam sebi največji sovražnik,

namesto da vsak dan bi štel za praznik,

se pogrezam v črni gnoj,

za mano ostaja le padcev in vzponov loj,

Prekleta bodite čustva,

Prekleta bodite,

Prekleta!

Sem kaj takega Vam storil,,

se Vam nisem ustrezno (u)pokoril,

bi moral pasti na kolena pred Vami,

namesto da bojujem izgubljeno bitko prav z Vami,...

Ste (čustva) moje veselje in obenem trpljenje,

ste moje življenje,

če se Vam odrečem,

se še Kdaj k smehu zatečem?

Biti Človek,

- biti Poet,

te Srce boli spetinspet,

misliš da vse veš,

a ne znaš sešteti petinpet!

Biti Človek,

- biti Poet,

težko je tako živet,

a še mnogo težje je potlačiti svoja čustva v sekret!!!

Zato pridite (čustva) na Plano,

poigrajte se z mano,

dal Vam bom duhovno hrano - mano,

potešil bom lakoto Vašo,

tokrat nič več s flašo,

temveč s peresom,

ki pogleduje proti Nebesom…

Biti Človek,

- biti Poet,

JA, vredno je biti znova in znova prizadet,

saj Duša ni kamen temveč Biser v mavrico odet!!!

JureC