Spomini z otroštva me zjutraj zbudijo
ker včasih rabutal sem rad po vrtovih
so jagode sortne ble starih in novih
najslajše od vsega, ko vse dozorijo.
Ko zrasel sem v fanta, zelo rad bi ljublil
sem gledal dekleta, požiral le sline
kako da vse to, kar jaz čutim, ne mine
se tresla kolena, korajžo vso izgubil.
A prišel je čas, ko bil sem ta pravi
obljubljal veliko ji, rad šepetal
iz očkov teh njenih, sem vedno razbral
zasukalo njej se je tam v lepi glavi.
Odšel sem k vojakom, ljubezen trpela
ponoči sem vsakokrat ljubil jo gol
čeprav sem vseeno jo ljubil na pol
lepo pa sva z mislimi skupaj se grela.
Ljubezen med nama se je ohladila
naenkrat na pismo mi več ne odpiše
začutil, da nove si sanje zdaj riše
a meni je v dušo le bol podarila.
Vinko prebudil je spomine,
dal nekaj v slaj,
morda ščepec v tropine;
a kar že bodi in kakor je,
jih v pesem všečno zložil je ... :-)
Z lepim pozdravom,
Sašo
Bravo Vinko! Ne daj se, generacijo!
LpM
Poslano:
14. 07. 2021 ob 12:19
Spremenjeno:
14. 07. 2021 ob 12:21
Sašo in MAKI, hvala lepa za vajino oceno. Vojaščina je vsakogar nekaj izučila, le nekatere tudi na čustven način. Hvala tudi za vajin izbor moje pesmi!
Lep pozdrav!
Vinko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vinko Tavčar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!