
Ti misliš da verujem u tvoju spoljašnost
U ledine visoke koje prostireš do neba
U ono kako te vide ljudi
Progovorile su mi tvoje oči
I tvoja duša ume da priča
Poznajem užareni kamen u grudima tvojim
I konstantno upadaš u pogrešne izbore
Dok mimo mene ne možeš proći
Ti misliš da umeš da prevrtaš istinu koju kriješ
Ali kad shvatim
Voleli smo se
I umem da osetim zrak u prostoriji
I kako do mene dopiru neispisane pesme
A najdublje osećam stražu oko srca tvog
Ti misliš da će srce da zaćuti
Bravo za instrumentalno spremljavo.
Pesem približevanja, ki bi rado odtajalo kamen - čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Ernestina Suljić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!