Na koncu zgodbe
stopiš skozi zid
kdorkoli
(bil si)
raztelešen
vrh gore
v grobu
siromakov
torej si moral leteti
za združitev
in obed
Z usti
polnimi medu
Pred Podobo
te utvare ne zmedejo
Na vlažen mah
položiš glavo
utrujenega psa
Sredi strtih kletk
že dolgo ni nikogar
Podplut obraz
ne verjame več
da človek
ima vsebino
Odhaja
beži stran
od ljudi ki jih ni
Ko mesta zapirajo usta
kot neobrani panji noči
Ja malo globoka pesem veckrat moram prebrat.
Imenitna pesem - pomislila sem, da bi ji dal morda drug naslov - npr. Prehod ali kaj drugega - čeprav je posvečena nekomu, govori o marsikomu in marsičem ... premisli,
lp, Ana
Prav, pa bodi krstna botra tej pesmi.
lp, m
Super deluje ta pesem o človeku, ki ima posebno zgodbo, pa vendar se vsak najde v njej - čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana.
Res je to zgodba o nekom in občutja, ki so me navdala ob nekem dogodku.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!