Gledam v bele sanje
zrak diši po sivki
šumi nežnost
slišim šepet vznemirjenosti
ki ima neko drugo zavedanje
skrivnostne želje
zvok je odmev
žareče so oči
pod srečno zvezdo
novega tisočletja
včasih pozabim
na resničnost
pozabim
da nekaj iščem
v utripu praznine
v tihem klicu
razpadajočega greha
pretiravam
v lastnih užitkih
čutim potrebo
po mehkobnem objemu
da iz sebe izsesam
ljubezen narcizma
in se razpočim
(s preveliko domišljijo)
v (ne)čisto poezijo.
Ramiz,
zvok je odmev
žareče so oči
Zopet si spletel en tak čustven zapis.
Bodi pozdravljen, Stojan
Stojan, hvala za komentar.
lp.
Izpovedna pesem, ki vibrira v pokrajino in bralca ... čestitke,
lp, Ana
Zahvaljujem se za podčrtanko.
Lep pozdrav iz Gornje Koprivne, BiH.
R.V. - Žiga Lev
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!