včasih biti bedak ni bedasto
modrost ni znanje iz lokalne knjižnice
niso podatki iz discovery kanala
ampak izkušnje
zapisane v celicah Vesolja
tako blizu, le dih stran
a vendar milijone besed oddaljene
vsaj za trenutek zapri svoj skriti dnevnik
poln listov v katerih so črke zapisane z krvjo
spacane zaradi solza
kjer cele povedi, počečkane z pisavo,
ki je ne znaš več prebrati...
kjer se ponavlja isto poglavje znova in znova
le imena junakov so spremenjena
kjer veliko zgodb sploh ni resnično tvojih
ampak le plagiatsko delo tvojih bližnjih...
je to res vsa domišljija, ki jo premoreš?

mogoče je celo boljše, da namesto, da samo zapreš
knjigo kar zakuriš


naj govori tišina

modrost definitivno
ni črne in ne bele barve
mogoče je modre
še bolj verjetno pa kar brezbarvne barve

sprosti oči poglej v ogenj

čutiš

da niso vsi smrkci modri
nekateri le smrkajo,
da nekatere zgodbe že napisane neštetokrat prebrane.
Ni čas za pisanje novih zgodb?
tokrat z več domišljije, lepšo pisavo in manj solzami ?

Yoda